VRTOGLAVICA

Video test hitrih zasukov glave (videoHIT) je preiskava, s katero objektivno izmerimo delovanje ravnotežnih organov - vsakega izmed 3 polkrožnih kanalčkov v desnem in levem notranjem ušesu.

Preiskava traja približno 20 minut, za bolnika ni neprijetna, ne povzroča vrtoglavice. Z videoHIT preiskavo, oceno nistagmusa (to je ritmičnih, hitrih gibov oči), provokacijskimi testi za BBPV in meritvijo sluha (ADG) ločimo okvaro ravnotežnega organa v notranjem ušesu od motnje prekrvavitve ali celo možganske kapi v zadnji možganski kotanji.

BPPV je najpogostejši vzrok vrtoglavice. Drobni kristalčki v notranjem ušesu, ki nam pomagajo občutiti gravitacijo, se zaradi dehidracije ali po poškodbi odtrgajo, padejo v tekočino in z njo zaidejo v sosednje polkrožne kanalčke. 

Simptomi BPPV so kratki, nekajminutni napadi vrtoglavice ob premikih glave ali telesa: ob nagibu glave naprej ali nazaj, počepu, vstajanju iz postelje ali iz čepečega položaja in obračanju v postelji.

S provokacijskimi manevri Dix-Hallpike in Sémont (za zadnji polkrožni kanalček), Pagnini-McClure (za stranski polkrožni kanalček) in Yacovino (za sprednji polkrožni kanalček) lahko dokažemo BPPV, če izzovemo kratek napad vrtoglavice z nistagmusom (hitrimi gibi oči). Na srečo lahko premaknjene kristalčke poženemo ven iz polkrožnih kanalčkov in to je že zdravljenje BPPV z repozicijskimi manevri po Epleyu ali Sémontu (za zadnji polkrožni kanalček), Lempertu (za stranski polkrožni kanalček) in Yacovinu (za sprednji kanalček).  Po uspešnih terapevtskih manevrih priporočamo doma vsaj 3 dni ležanje z višjim, dvojnim vzglavjem in dodatno samostojno ponavljanje manevrov v naslednjih dneh doma.

Nenadna vestibularna okvara ali odpoved ravnotežnega organa (vestibularni nevronitis) poteka izredno dramatično, z bruhanjem, bolniku se vrti kot na vrtiljaku in ne more določiti navpičnice. Sluh ostane nespemenjen.  Vzrok je največkrat virusna okužba, domnevno reaktivacija herpes simpleks virusa  (HSV).  ORL specialist s testi ravnotežja in sluha loči, ali gre za nenadno okvaro v notranjem ušesu ali pa grozečo možgansko kap, ki jo obravnavajo nevrologi; vsakega bolnika z nenadno hudo vrtoglavico mora pregledati tudi nevrolog. Možgani imajo spontano popravljalnosposobnost za vzpostavitev ravnotežja s pomočjo oči, čutil v mišicah in koži, reorganizacijoobstoječih možganskih povezav in mrež ter z brstenjem novih živčnih povezav. Terapija so vaje za ravnotežje, najmanj 3-krat dnevno, skupaj vsaj 12 minut dnevno. Prvotna funkcija čutila – ravnotežnega organa v notranjem ušesu se pri mlajših bolnikih povrne v 4 do 8 tednih, pri starejših bolnikih pa šele v nekaj mesecih in bolj nepopolno.

Francoski zdravnik dr. Prosper Ménière je zaslužen za poimenovanje bolezni  s ponavljajočimi se napadi močne vrtoglavice, slabosti in bruhanja, polnostjo ušesa, šumenjem in začasno izgubo sluha na to uho. Vzrok je prekomerno zastajanje tekočine (endolimfe) v notranjem ušesu. Pri vsaj polovici bolnikov se Ménièrova bolezen po več letih preneha, lahko pa žal postane obojestranska. Za preprečevanje napadov svetujemo zdrav življenjski slog - kvaliteten spanec, aktivnosti za zmanjšanje stresa, izogibanje kofeinu, alkoholu in nikotinu, prehrano z manj soli. Pri zelo pogostih napadih se uporablja betahistin v posebno visokih odmerkih 3-krat 2 tableti dnevno in aplikacije glukokortikoida intratimpanalno, skozi prerez bobniča v srednje uho, čim bližje notranjemu ušesu.

Pri udarcu v predel glave, še posebej v predelu senc, lahko bolnik utrpi poleg pretresa možganov tudi pretres notranjega ušesa. Lahko se poškodujejo pomembne strukture ušesa: tanka koščena stena notranjega ušesa, krvne žilice, čutilo za sluh v polžku, slušni živec, čutilo za ravnotežje, ravnotežni živec, obrazni živec. Praktično vse vrtoglavice po poškodbi glave se spontano, brez zdravljenja, prenehajo v 3 tednih do 3 mesecih. Več mesecev ali let po taki poškodbi se lahko na isti strani začnejo napadi benigne pozicijske paroksizmalne vrtoglavice (BPPV), kar dokažemo in zdravimo z manevri.

Vestibularni švanom (VŠ) je benigen tumor iz celic ovojnice ravnotežnega živca. Raste zelo počasi, od 0 do 20 mm letno, v povprečju le 2 mm na leto. Težave povzroča, ker utesnjuje sosednje strukture v ozkem kostnem kanalu, zato bolnik z VŠ ima na prizadeti strani postopno izgublja sluh, ima tinitus in občasno vrtoglavico ter nestabilnost. Petina bolnikov z VŠ utrpi nenadno izgubo sluha, a se pri polovici teh primerov sluh popolnoma popravi. Diagnosticira se z magnetno-resonančnim (MR) slikanjem glave s kontrastnim sredstvom. Večinoma bolnike s tem tumorjem samo spremljamo z vsakoletnimi MRI preiskavami, šele po popolni izgubi sluha na tem ušesu ali znakov vtiskanja možganov je potrebno zdravljenje po ohranitvenih načelih (z gama nožem - radiokirurgijo ali pa nevrokirurško).

Gre za diagnozo izključevanja, ko s testi in preiskavami ugotovimo normalno funkcioniranje ravnotežnih organov v notranjih ušesih, nevrolog pa izključi motno prekrvavitve možganov ali okvaro možganov.

Značilni simptomi so pozicijska vrtoglavica ob premiku glave ali vratu, vratna bolečina in zavrta gibljivost vratu, nestabilnost drže trupa.

Neusklajeno delovanje čutil za nateg v mišicah in tetivah zaradi preveč napetih vratnih mišic po večurnem sedečem delu z računalnikom ali po nihajnih poškodbah vratu in padcih je najpogostejši vzrok cervikogene vrtoglavice, zato svetujemo  razgibavanje vratu, masažo vratnih mišic in gretje vratu s toplimi oblogami.

Degenerativne spremembe vratne hrbtenice lahko že povzročajo utesnitev izstopišč vratnih živčnih korenin v spinalnih foramnih ali zožitev vratnega hrbteničnega kanala z utesnitvijo vratne hrbtenjače. Vse to se lahko vidi na MRI vratne hrbtenice. Za olajšanje bolečin in vrtoglavice ter potrditev diagnoze se lahko bolnik s specialistom ortopedom posvetuje o diagnostično-terpevtski blokadi vratnih živčnih korenin.

Funkcionalna ali z drugim imenom perzistentna posturalno perceptivna vrtoglavica (PPPV) je psihosomatska bolezen. Značilna je stalna vrtoglavica (brez občutka vrtenja), nezmožnost pokončne drže, večino dni, 3 mesece ali dlje. Poslabša se v nakupovalnih središčih ali med množico ljudi, pri premikanju ali opazovanju premikajočega se objekta / mimobežne okolice. Nastane zaradi podvrženosti stresu, strahu in čustvenih težav. Bolniki so pogosto tudi anksiozni in depresivni. Po opravljenih vseh ravnotežnih testih in meritvah svetujemo redno športno udejstvovanje in kognitivno – vedenjsko terapijo.

Francosko „mal de débarquement sindrome (MdDS)“ se pojavi kmalu po nekajurnem potovanju z ladjo, letalom, avtom in vlakom, obisku nihajoče stavbe, uporabi vodne postelje, fitnes opreme. Pogosto se pojavi pri zdravih, mladih ljudeh. Simptomi so občutki nihanja, zibanja, nagibanja ali lebdenja, ki so prisotni večino dneva, najhuje je med ležanjem v postelji. Bolniki med vožnjo ali hojo nimajo težav. Vzroki so stresni dogodek med potovanjem, psihični stres ali hormonsko neravnovesje (tudi PMS).