ZAZNAVNA IZGUBA SLUHA

Čep ušesnega masla (cerumna) je najpogostejši vzrok zamašenosti ušesa. Ušesno maslo je prva obrambna črta kože pred mikroorganizmi, saj tvori lipidni sloj, vsebuje imunsko sposobne celice in molekule prirojenega imunskega odziva ter vzdržuje kisel pH. V sluhovodih koža neprekinjeno potuje (migrira) v smeri od bobničev (od sredine telesa) navzven do vhoda v sluhovoda, ušesno maslo pripotuje z njo ven po naravni poti. Čepi ušesnega masla, pomešani z odluščenimi in odmrlimi celicami ter prahom se tvorijo pri starejših ljudeh z izsušeno kožo in pri tistih posameznikih, ki pogosto uporabljajo sluhovodne slušalke ali čepe, s katerimi maslo potiskajo nazaj proti sredini telesa (npr. uporabniki slušnih aparatov, protihrupne zaščite, glasbeniki itd.). ORL specialisti čep ušesnega masla previdno očistimo pod kontrolo mikroskopa z drobnimi aspiracijskimi cevkami in specialnimi prijemalkami, po potrebi pa tudi zmehčamo in odluščimo ušesno maslo z nežnim izpiranjem.

Ponavljajoča se izpostavljenost mešanici glasnih zvokov, pokom strelnega orožja ali glasbi preko slušalk avdio naprav in telefonov ter na koncertu, ki presega raven 85 dB, povzroča kronično poškodbo slušnih čutnic, najpogosteje za frekvenčno območje 4.000 Hz ali v področju med 2.000 in 6.000 Hz. To je drugačna izguba sluha kot tista zaradi starostnih degenerativnih sprememb, ki se začnejo izražati pri najvišjih frekvencah slušnega območja, 16.000 Hz in 8.000 Hz. Kronično akustično poškodbo skoraj vedno spremlja tinitus (šumenje), ki ima podobno frekvenco kot poškodovano slušno področje in podobno glasnost, kot je prag sluha v istem frekvenčnem območju. Pomembno je, da se z omejitvijo hrupa in uporabe slušalk avdio naprav ter s protihrupno zaščito in ukrepi prepreči nadaljnja poškodba slušnih čutnic.

S staranjem naravno izgubljamo tudi funkcijo slušnih čutnic, pa tudi slušnega živca, centralnih slušnih poti in nevronov v slušnih centrih možganov. Izguba sluha  se začne kazati pri najvišjih frekvencah slušnega območja, 16.000 Hz in 8.000 Hz ter postopno, zvezno napreduje v sosednja govorna frekvenčna območja -najprej za najvišje, ženske glasove. Zaradi staranja vseh vpletenih struktur je ovirano razumevanje govora in dojemanje njegovega pomena, čeprav oseba sliši čiste tone. Nekateri posamezniki opažajo težave pri govornem sporazumevanju že po 70. letu starosti, najmanj polovica ljudi pa pri starosti 80 let. Dobra novica je, da lahko s slušnimi pripomočki (slušnimi aparati in polžkovim vsadkom) učinkovito premostimo poslabšanje sluha in tako tudi naglušnim ter gluhim omogočimo medsebojno govorno jezikovno komunikacijo in čustveno bogato doživljanje sveta okrog njih, s tem pa stimuliramo možgane, jih spodbujamo k ohranjanju aktivnosti in preprečujemo ter upočasnjujemo napredovanje degenerativnih bolezni možganov (demence).

Nenadna izguba sluha za vsaj 30dB pri vsaj treh izmerjenih sosednjih frekvenčnih območjih, lahko celo nenadna gluhost, je nujno stanje, saj je po meritvi sluha in otomikroskopskem pregledu ušesa čim prej (najkasneje v 14 dneh) indicirano zdravljenje z glukokortikoidi sistemsko v obliki tablet ali intratimpanalno (skozi prerez bobniča v srednje uho, čim bližje notranjemu ušesu). Pomemben je popoln počitek, mirovanje, najbolje ležanje v postelji do 7 dni, dobra hidracija in multivitaminski dodatki. Pri več kot dveh tretjinah se sluh ob tem zdravljenju popravi. Potrebno je izključiti vestibularni švanom, benigen tumor ovojnice ravnotežnega živca, ki s svojim pritiskom lahko povzroči takšno izgubo sluha.